V petek, 20. maja 2016 je v Vodni hiši na Mostu na Soči, potekala razstava Udomačevanja.

Work in progress oz. razstava v nastajanju Tinke Volarič Udomačevanja se osredotoči na dom v najširšem smislu. Z ilustracijami med seboj poveže fotografije iz družinskih albumov in vsakdanje predmete ter s tem vzpostavi večsmerno, večpomensko komunikacijo.  

Udomačevanje je proces prehoda nečesa/nekoga (rastline, živali, človeka, obdobja, ideje, izkustva, občutka, doživljanja idr.) iz prostora "zunaj" v prostor "znotraj"; zahteva povabiti nekaj ali nekoga k sebi - ne nazadnje tudi sebe samega. A nikakor ne v lastninskem smislu - udomačevanje je približevanje, spoznavanje; prek dvojine pomeni prihajati v stik z nekom/nečim drugim in s sabo. Ni le prostor, kamor z udomačitvijo nekaj/nekdo pride, temveč tudi prostor, iz katerega se odhaja, se ga odpira. Predpostavlja torej širjenje svojega prostora (in vzajemno prostora drugega). Udomačevanje ne more biti zaprto v individualnost posameznika, ampak je vedno živeto kot odnos, kot tenzija.

T. V., Klicanje, akril na papirju, 15 x 10, 2015

Razstava Udomačevanja izrisuje, kako proces udomačitve ni preprost prenos bitja ali ideje v okolje, ki se mu nato prilagaja. Je izkustvo, ki ga osebe, stvari in prostori med seboj udejanjajo. Udomačevanje se zgodi, ko je presežena samost, in takrat osebe, stvari in prostori sežejo tja, kamor pred tem niso imeli vpogleda. Udomačevanje je napetost med danim in izbranim, med "zdaj" in "tedaj", med "tukaj" in "tam". In predvsem, skupaj z domom se nenehno spreminja.

V času razstave je avtorica v razstavnem prostoru zbirala osebne pripovedi o tem, kako ste kaj/koga udomačili (ali kako je nekaj/nekdo udomačil/o vas).